Situacija je sledeča. Če verjamemo mitu, da z zavrženo hrano ne prispevamo k podnebnim spremembam, se močno motimo. Vem, začela sem malo pesimistično, ampak ne velja si več zatiskati oči. Če želimo bolj zdrav planet, bomo veliko naredili, če bolje organiziramo svoje nakupovalno-prehranske navade in dobro pogledamo v hladilnik, preden kupimo novo zelenjavo, konzervo, kozarec, štruco, paketek, vrečko, lonček,…

Seveda obstajajo gostinci, pa javne institucije, ipd. in vsi ti zavržejo ogromne količine hrane, ampak za VEČ KOT POLOVICO zavržene hrane poskrbimo kar mi sami. Naša domača gospodinjstva so namreč odgovorna za kar 52% zavržene hrane. Še več, če zavržemo hrano, zavržemo ogromne količine vode, ki so bile porabljene, da je ta hrana zrastla in se sproducirala do oblike in stanja na našem krožniku. Z zavrženim “nedolžnim” hamburgerjem zavržemo torej 2400l vode, kar je enakovredno 75 tuširanj, ker pa hamburgeerji niso na našem meniju (upam) tako pogosto kot sadje, naj namignem, da z zavrženim jabolkom gre v nič 70l vode. In tista kava, ki smo si je skuhali preveč in jo potem zlijemo stran…no, vstran smo zlili tudi 140l vode. Naj serviram še z eno številko. 1/3 hrane zavržemo globalno. Da, tudi Slovenci smo del teh kalkulacij. Eno tretjino virov torej porabljamo popolnoma po nepotrebnem. Če prištejemo še število lačnih ust na svetu, lahko hitro vidimo, da nam ne manjka toliko obdelovalnih površin, kot nam manjka boljši sistem ravnanja s hrano v celotni verigi od kmeta do našega krožnika.

Da, lahko vplivaš. Začne se v tvoji kuhinji, hladilniku, nakupovalnem listku, planiranju jedilnika.

Kaj boš pa ti danes jedel? Oz. kaj boš pa ti danes zavrgel?

Dogodek smo organizirali s pomočjo Mestne občina Maribor, ki sofinancira projekt Prazen koš stoji pokonci.