Dejstvo, da globalno gledano zavržemo 1/3 hrane, že ptički čivkajo. Najbrž najprej pomislite na to, da zavržki nastajajo v največji meri v javnih ustanovah, gostilnah, ipd. vendar pozor! V Sloveniji več kot polovico zavržkov hrane predstavljajo tisti iz gospodinjstev. Je res, da vseh zavržkov ni mogoče ponovno uporabiti, je pa gotovo smotrno bolje uporabiti tistih ca. 40% hrane, ki se znajde na smetišču in je še uporabna. Morda je težko prevzeti odgovornost, ampak takšna je slika. Povprečno to pomeni pri nas 64.600 ton zavržene hrane/letno (podatki www.ebm.si, 2017), kar je enako ca. 68kg/prebivalca, kar je enako ca. 160€ pognanim skozi okno.

Pri nas sicer morda bolj čutimo krizo obilja kot krizo pomanjkanja, ampak to vsekakor ni opravičilo za take vrste nemarnost, da, je pa razlog. O tem in podobnem smo se pogovarjali na petkovi delavnici/predavanje/debati o zavrženi hrani pri nas in kaj lahko sami naredimo, da zgornje številke zmanjšamo. Udeležence smo domov poslali s petimi vodili, ki morda pomagajo pri spreminjanju navad:

1. vodilo: Kvaliteta in pravično plačilo pridelovalcem, prozvajalcem imata svojo vrednost in posledično ceno
2. vodilo: z vsakim nakupom glasuješ. Glasuješ za tistega, ki ga z nakupom podpreš in potrdiš, da se z njegovim izdelkom na trgovski polici strinjaš
3. vodilo: dobro se je redno spraševati, kakšen vpliv ima tvoje vsakodnevno početje na okolje in skupnost – konstruktev ali uničevalen?
4. vodilo: Nič ni samoumevno. Ni samoumevno, da so polne police, da še obstajajo pridelovalci hrane v lokalnem okolju. Obstajajo zaradi povpraševanja.
5. bodi proaktiven in si pridobi informacije o alternativah, če z nakupom več ne želiš “glasovati” za tiste, ki si jih podpiral do sedaj.

Bila je plodna debata in gotovo bo razmislek pri nasledenjem nakupu vseh udeležencev vsaj eno pikico močnejši. Zelenjvna juhica, ki jo je skuhala naša Jasna, pa je zgolj dodala piko na i! Bila je odlična.

Dogodek smo izpeljali v okviru porjekta Pometamo pred svojim pragom, ki ga sofinancira Mestna oblina Maribor.